Drevesa skupaj z grmovjem tvorijo ogrodje vrta, ga omejujejo in razširijo v višino. Drevesa so vidni vezni člen med vrtom in okolico: zaradi svoje velikosti so opazna v širši okolici in ne le v vrtu. Nudijo zaščito pred vetrom, hrupom in pogledi z ulice ali sosednjega vrta.
Drevesa običajno dosežejo velike dimenzije, a rastejo počasi. To moramo upoštevati pri snovanju vrta. Vse prepogosto želijo lastniki vrtov imeti že na začetku čim bolj zelen vrt in zato posadijo veliko dreves, da dosežejo želeni učinek.
Drevesa z leti rastejo in razvijejo lepo krošnjo šele po desetletju ali več. Če so posajena pregosto, potem krošnje ne morejo razviti in ne dosežejo lepote, ki jo želimo. Zato moramo pri načrtovanju vrta zelo dobro razmisliti, kako gosto bomo drevesa sadili in sprejeti dejstvo, da vrt ne more biti že od začetka takšen, kot smo si ga zamislili. Vrt je skupek živih organizmov (rastlin in živali), ki se s časom razvija in spreminja. Če želimo na vsak način že od začetka imeti čim več dreves, potem zasadimo nekaj dreves dovolj oddaljenih med seboj, da bodo lahko razvila krošnjo, mednje pa nekaj hitro rastočih vrst. Te bomo posekali, ko bodo naša glavna drevesa dovolj zrasla in začela razvijati krošnje.
Kazalo vsebine
Sajenje dreves
Drevesa lahko sadimo samostojno. Za samostojno sajenje so primerna tista drevesa, ki izstopajo po eni lastnosti: npr. lepa krošnja, barva listov ali cvetov. Takšna drevesa so lahko osrednja točka vrta ali dela vrta. Drevesa lahko sadimo tudi v skupine po 3 ali več. Tako ustvarimo zaslon, ki nas ščiti pred vetrom, hrupom in pogledi. V skupine lahko sadimo drevesa iste vrste ali pa različnih vrst. Pri tem smo pozorni, da se drevesa med seboj oblikovno ujemajo.
Drevesa imajo več različnih zanimivih posebnosti, ki jih upoštevamo pri oblikovanju vrta. Z oblikovanjem vrta skušajmo poudariti posebnosti posameznih dreves. Nekatera drevesa imajo zanimivo lubje, druga listje, tretja cvetove. Breza ima značilno belo lubje, ki ga v vrtu ne zakrijemo z grmovnicami, temveč ga poudarimo, da pride do izraza. Lubje in veje so lahko še posebej zanimivi pozimi, ko drevje odvrže listje.
Listopadna drevesa preko leta močno spreminjajo podobo. Pozimi pridejo do izraza veje in deblo. Spomladi veje ozelenijo in vse do pozne jeseni listje spreminja barvo. Pri nekaterih okrasnih sortah je poudarek ravno na spreminjanju barve, kar moramo upoštevati pri oblikovanju. Takšna drevesa zasadimo tako, da so ves čas opazna.
Drevesnica za pomoč pri izbiri dreves
Ker je sajenje vrta za marsikoga zahtevna naloga, ki zajema tako pravo izbiro dreves kot tudi načrt sajenja in vzgojo dreves, nam na pomoč priskoči drevesnica. V drevesnici nam posamezna drevesa predstavijo ter svetujejo kaj je za naš vrt najprimerjenjša izbira. Za lažje razumevanje in načrtovanje, v nadaljevanju opisujemo vrste dreves ter njihove značilnosti rasti.
Listavci
Podoba listnatega drevja se preko leta spreminja. Pozimi lahko opazujemo deblo in veje, ki tvorijo ogrodje krošnje, spomladi iz brstov poženejo svetli listi, ki zrastejo in potemnijo, jeseni pa se drevesa odenejo v pisane jesenske barve.
Številna listnata drevesa običajno razvijejo zelo široke in visoke krošnje in potrebujejo veliko prostora. Zato so primerna le za res velike vrtove. V normalnih vrtovih se odločamo za nizke in srednje visoke vrste ali sorte, ki ne zavzamejo preveč prostora. V vrtu naj prevladuje ena drevesna vrsta, druge pa naj bodo le spremljevalke. Previdni smo pri sortah, ki imajo rdeče ali pisano listje. Te je mnogo težje vključiti med druga drevesa, zato jim raje namenimo samostojno mesto. Lahko so osrednja točka vrta ali dela vrta.
V vrtu imamo lahko tudi t.i. hišno drevo. Hišno drevo je drevo, ki nam je še posebej všeč in mu namenimo posebno mesto, kjer ga lahko ves čas opazujemo. Posadimo ga ob hišni terasi ali balkonu, ali pa mu namenimo posebno mesto delu vrta,ki ga vidimo iz hiše. Hišna drevesa so običajno listavci, kot so pahljačasti javorji, okrasne jablane in japonske češnje.
Iglavci
Za večino iglavcev je značilno, da imajo ožje krošnje, kot listavci. Zato so primernejši za manjše vrtove.
Iglavci napravijo v vrtu zelo velik vtis, ker so, z izjemo macesna, metasekvoje, dvokrpega ginka in močvirske ciprese, pozimi zeleni. Preko leta se bistveno ne spreminjajo, zato so primerni za uporabo v izdelavi zelenih zaslonov in vetrnih pregrad. Pri tem moramo paziti, da izbiramo vrste, ki imajo dovolj globoke in močne korenine, da jih veter ne prevrne. Smreka je občutljiva na veter, saj ima nizke korenine. Ker so preko zime zeleni, jih ne sadimo na južno stran v bližini hiše, da ne preprečujejo dostopa sonca pozimi. Ravno tako niso primerni za senčenje zimskega vrta.
Veliki iglavci so primerni za vrtove, ki so v okolju, kjer so iglavci pogosti tudi v naravi. S svojo temno zeleno barvo imajo velik vpliv na krajino in delujejo strogo ter resno.
V majhnih vrtovih smo močno omejeni s prostorom. Zelo moramo biti previdni z izbiro dreves, saj s posaditvijo napačnih dreves vrt povsem uničimo. Za majhne vrtove tako niso primerne lipe, divji kostanj, bukev, platana, robinija, ostrolistni javor, ambrovec, tulipanovec, ameriški krilati oreškar, hrasti, dvokrpi ginko, rdeči, črni, himalajski in zeleni bor, vrba žalujka, jelka, kavkaška jelka, macesen, smreka, metasekvoja in druge vrste, ki dosežejo velike višine in ustvarijo široke krošnje. Primerne so pritlikave sorte omenjenih drevesnih vrst in drevesa, ki ne zrastejo v višino. Primerna so tudi drevesa, ki razvijejo ozke in pokončne krošnje.
Drevesa za majhen vrt - na kaj moramo biti pozorni?
Majhni vrtovi lahko delujejo utesnjeno, zato moramo dobro premisliti kaj oz. katere rastline lahko sadimo v takšen vrt, da ne bo še manjši in nas bo še bolj utesnjeval.
Velikokrat pa si, čeprav je vrt majhen, v njem zaželimo imeti drevo – za senco, za ustvarjanje bolj intimnejšega prostora, za poudarek na našem majhnem vrtu,…. Tukaj pa se pojavi težava, saj moramo dobro premisliti katero drevo je sploh primerno za naš majhen vrt.
Ob tem moramo vedeti, če ja naš vrt pri vrstni hiši, da se bomo morali ozirati tudi na sosede in z njimi doseči nek kompromis, saj lahko drevo, ki bi ga posadili mi, moti soseda in bi ga bilo potrebno odstraniti. Poleg tega se moramo ozirati tudi na bolj enoten izgled vrtov, saj so veliko krat takšni vrtovi odprti na cesto in so sestavni del uličnega zelenja. Potem so tukaj še atrijski vrtovi, ki so v bistvu nek podaljšek naših bivalnih prostorov na prostem. Pri-hišni vrtovi v mestih so spet neka druga zgodba.
Pomembno pri izbiri drevesa za majhen vrt je, da takšno drevo ne sme doseči velikih dimenzij – višina in širina. Pomembno je tudi, da ga lahko z obrezovanjem z lahkoto oblikujemo in držimo na primerni višini in širini. Dobro je tudi vedeti kakšen koreninski splet bo naredilo drevo, ki smo si ga izbrali, saj je pomembno, da drevo s svojimi koreninami ne bo poškodovalo stavb ali tlakovanih površin. Namreč nekatera drevesa imajo bolj plitek koreninski splet, druga pošiljajo svoje korenine daleč naokoli, tretja z lahko dvigujejo tlakovane površine,…. Ob tem ne smemo pozabiti, da je potrebno upoštevati tudi kakšna tla drevesu ustrezajo. Dobro je vedeti, da če na mestu, kjer si želimo posaditi drevo ni dovolj zemlje, bomo morali le-to dodati. Drevo potrebuje za rast najmanj 3 m3 zemlje, da bo imelo možnost za vsaj nekaj letno rast. Če imamo možnost, da drevesu namenimo več zemlje, je to toliko bolje za drevo. Ob vsem naštetem bomo morali upoštevati tudi neke sadilne razdalje, kajti potrebno bo upoštevati razdaljo od sosedove parcele, od cestišča, od hiše,….
Za majhne vrtove si lahko izberemo drevesa, ki imajo definirano krošnjo. Takšna drevesa so največkrat cepljena na neko višino (standard je, da so cepljena na višini 1,8 m, 2 m, 2,2 m ali 2,5 m odvisno od vrste drevesa), saj si želimo, da ima čisto deblo. Krošnja, ki jo drevo formira, je lahko okrogla, lijakasta ali tudi prevešajoča. Drevesa, ki so primerna za majhne vrtove so lahko tudi stebraste rasti. Nekateri pa si želijo, da bi bilo drevo zeleno skozi celo leto, zato si lahko izberemo tudi iglavce, ki pa imajo drugačno obliko in intenzivnost rasti kot nekatera listnata drevesa, ki si jih največkrat izberemo.
Cvetoča drevesa za vrt
Velika večina rastlin cveti pomladi, med njimi so tudi številna drevesa, ki nam s cvetovi lepšajo vrt. Predstavljamo nekaj takšnih.
Okrasna rdečelistna sliva (Prunus cerasifera 'Nigra) je eno izmed dreves, ki so skoraj med prvimi, ki vnesejo v vrt nekaj življenja, saj lahko začne s svojim cvetenjem že konec meseca marca ali pa v aprilu (odvisno od vremenskih pogojev). Cvetovi so nežno rožnate barve. Po cvetenju razvije tudi majhne sadeže, ki so užitni, a so bolj kiselkastega okusa. V višino doseže med 6. in 8. metri (tudi do 10 m), krošnja je okroglaste oblike in doseže širino med 3. in 5. metri. Ustrezajo ji zračna, humusna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Ko že nekaj let raste na istem mestu, lahko prenese tudi daljša sušna obdobja. Je prezimno trdna. Sadimo jo na mesta, kjer je več osončenosti. Na tržišču se pojavljajo tudi grmasto razrasle oblike, ki pa za majhne vrtove niso preveč primerne, saj se zelo razrastejo v širino.
V istem času kot okrasna rdečelistna sliva nas s cvetenjem razveseljuje okroglasta češnjica (Prunus fruticosa 'Globosa'). Češnjica cveti z belimi cvetovi. Po cvetenju se včasih pojavijo tudi plodovi, ki so majhni in niso užitni. Listi so temno zelene barve in so rahlo svetleči. Češnjica je zanimiva tudi zaradi tega, ker tvori krošnjo okrogle oblike, za kar ni potrebno dodatno obrezovanje. V višino doseže med 4. in 5. metri, v širino pa do 2,5 m. Ustrezajo ji zračna, humusna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Tla ne smejo biti suha oz. preveč propustna. Sadimo jo na mesta, kjer je več osončenja. Je drevo, ki ima zelo gosto krošnjo, zato tudi dobro zadržuje veter.
Še eno drevo nas razveseljuje s cvetenjem v istem času kot prej omenjeni drevesi. To je povešava iva (Salix caprea 'Pendula' ('Kilmarnock')), ki na svojih prevešajočih vejah tvori mačice. Njena višina je definirana s pomočjo cepljena in variira od 1,8 m pa do 2,5 m. Veje lahko segajo do tal, nekateri jih tudi pristrižejo in tako dobijo obliko dežnika. Širina, ki jo doseže s krošnjo, je med 1,5 m in 2 m. Listi so zelene barve in so na spodnji strani belkasto sivi. Uspeva na propustnih tleh, ki zadržujejo dovolj vlage. Ker ima prevešajočo krošnjo in ji lahko veje pristrižemo, lahko pod njo postavimo tudi klopco in uživamo v prijetni senci.
Ko zgoraj našteta drevesa zaključujejo s cvetenjem, nam uživanje v cvetovih na koncu aprila ali v začetku maja podaljšajo okrasne japonske češnje (Prunus serrulata 'Kanzan'), ki imajo krošnjo v obliki lijaka. Okrasna češnja cveti z nežno rožnatimi cvetovi, ki so vrstnati. Po ali med cvetenjem se pojavijo listi, ki imajo obliko elipse in so zelene barve. V jeseni se listi obarvajo v zlato rumeno barvo, ki se včasih preliva preko oranžne do rožnate barve. V višino doseže med 7. in 10. metri, v širino pa med 5. in 8. metri. Ustrezajo ji propustna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Sadimo jo na osončena mesta v vrtu.
Poleg omenjene okrasne japonske češnje je za majhne vrtove primerna tudi stebrasta oblika okrasne japonske češnje (Prunus serrulata 'Amanogawa'). Ta okrasna japonska češnja cveti z bledo rožnatimi cvetovi, ki se začno prelivati v belo barvo. Listi so zelene barve in elipsaste oblike. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo, ki se preliva z oranžno. V višino doseže med 6. in 7. metri, v širino pa med 1. in 2. metroma. Ustrezajo ji propustna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Ne mara mokrih tal. Tudi stebrasto okrasno japonsko češnjo sadimo na osončena mesta v vrtu.
Vmesecu maju poskrbi rdečecvetni glog (Crataegus laevigata 'Paul's Scarlet'). Glog je zanimiv predvsem zaradi cvetenja, saj cveti zelo bogato. Poleg tega, da cveti bogato pa je zanimiv tudi v barvi cveta, ki je karminasto rdeče barve in hitro pritegne pozornost. Listi se pojavijo pred cvetenjem, so zelene barve in pernato deljeni (3 do 5 krp). V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa med 3. in 4. metri. Krošnja je asimetrične do okroglaste oblike. Ustrezajo mu bogata vlažna tla. Sadimo ga lahko na osončena mesta ali pa v delno osenčena mesta v vrtu. Rdečecvetni glog se pojavlja tudi v grmasti obliki, vendar je bolj razširjena in tudi zaželena drevesna oblika.
V mesecu maju nas razveseli okrasna jablana (Malus 'Liset'). Tako kot rdečecvetni glog ima tudi okrasna jablana močno barvo v cvetovih. Cvetovi so namreč temno rožnate barve, ki se včasih že nagiba proti rdeči barvi. Listi so ovalne oblike, rdečkaste barve, ki se kasneje spremenijo v bronasto-zeleno barvo. Po cvetenju se pojavijo plodovi, ki ostanejo na drevesu vse do meseca oktobra. Plodovi so veliki kot češnje in so užitni, vendar so bolj kiselkastega okusa. V višino doseže med 5. in 6. metri (tudi do 7 m), v širino pa med 3. in 4. metri. Krošnja je razprostrta. Ustrezajo ji propustna tla, ki so bogata s hranili. Sadimo jo na osončena mesta v vrtu. Okrasna jablana ne prenaša dobro mest, kjer pozimi solijo ceste. Obstajajo še druge sorte okrasnih jablan, ki so tudi primerne za majhne vrtove.
Oglejte si posnetek, kako saditi drevesa v lončene posode: